1. dan: sobota, 5. september 2026

Ob 11. uri smo se odpravili proti Puli, kamor smo prispeli ob 15. uri. Sebastian nas že čaka. Hanzi in Janko v pisarni JADRANKE/ANGELINE po krajšem čakanju prejmeta potrebne dokumente za Natti, Bavaria 46 Cruiser. Ker je za odhod že prepozno, ostanemo v marini POLESANA. V restavraciji marine večerjamo, nato pa na krovu opravimo sestanek o jadralski poti. Odločimo se, da najprej zaplujemo do otoka UNIJE, nato pa se glede na veter in vremenske razmere sproti prilagajamo.

2. dan: nedelja, 6. september 2026

Ob 9.10 Hanzi, naš skipper, odpluje proti UNIJI. Piha severovzhodnik, sprva s hitrostjo 15, pozneje pa 20 do 25 vozlov. Plujemo le z jamborom in preko valov dosegamo hitrost 8 vozlov. Ob 14. uri Hanzi priveže ob pomol v pristanišču UNIJE. Sledi čas za sprostitev in plavanje. Dan zaključimo z večerjo v KONOBI JOZE, kjer si privoščimo brancina – hrana je dobra, cene pa ugodne.

3. dan: ponedeljek, 7. september 2026

Ob 9.20 Sebastian odveže vrvi in zapluje s kurzom 130° proti LOŠINJU. Veter je šibak, zato motoriramo do uvale BALVANIDA pri Malem Lošinju, kjer se med 12.40 in 14.45 ustavimo za kopanje. Po malici nadaljujemo pot in ob 17. uri nas na pomolu otoka OLIB pričaka marinero s kar 50-letnimi izkušnjami iz ZDA.

Preostanek dneva uživamo v mirnem otoškem kraju, plavamo in počivamo. Janko sreča tudi Friederun Pleterski, avtorico knjige Hiša v Dalmaciji, vendar si je ne upa nagovoriti. Na poti do restavracije SIDRO si ogledamo še obrambni stolp KULA. Dan zaključimo z odlično večerjo – čevapčiči, pleskavica in riba so izvrstni.

4. dan: torek, 8. september 2026

Ob 10.30 zapustimo OLIB in zaplujemo proti RABU. Vetra skorajda ni, nebo pa je oblačno. Med plovbo nas nenadoma presenetijo delfini; eden izmed njih zaplava neposredno pod našo barko.

Med 13.55 in 14.50 se zasidramo v uvali JURJEVICA na otoku PAG. Kopanje in obilna malica s klobasami in sirom, ki jo pripravi naš glavni kuhar Franz, nam dasta novih moči za nadaljevanje poti. Zapiha jugo s hitrostjo 15 vozlov, kar nam omogoči prijetno jadranje s hitrostjo 6 vozlov.

RAB je že na vidiku in ob 15.55 se privežemo ob pomol. Mesto je zelo živahno in polno turistov, zato se po večerji umaknemo na krov, kjer v miru uživamo ob »zeliščnem čaju«.

5. dan: sreda, 9. september 2026

Že ob 8.40 ob sončnem vremenu zapustimo čudovito mesto RAB. Za krmilom je Sebastian, naš naslednji cilj pa je otok KRK oziroma istoimensko mesto. Na poti želimo obiskati še nekdanji ženski zapor na otoku SVETI GRGUR. Ob 11.40 poskus priveza ob tamkajšnjem pomolu opustimo, saj se mu približuje izletniška ladja, zato nadaljujemo pot proti KRKU.

Med plovbo se nebo stemni in začne deževati. Ob 14.05 v dežju privežemo ob pomol v pristanišču KRK. Ker marinera ni nikjer, nam pri privezu pomaga prijazen skipper in poda privezovalno vrv. Čez nekaj časa se marinero vendarle pripelje – na kolesu in v modri majici. Z nasmehom pojasni: »Vidim, kako prihajate v pristanišče in se privezujete, ampak v dežju ne grem ven – imam samo dres.« No, vsaj smisla za humor mu ne manjka. Pusti se celo prepričati, da je naša 46-čeveljska jadrnica v resnici dolga le 40 čevljev.

Daniel si zaželi pico in najde picerijo CAPLIN. Na prosto mizo čakamo deset minut, nato pa pice prispejo že štiri minute in pol po naročilu – skoraj sumljivo hitro. Okus je temu primeren, precej povprečen. Nekaj ostankov vzamemo s seboj na krov, kjer naslednji dan dobijo nove, očitno manj zahtevne odjemalce – ribe.

6. dan: četrtek, 10. september 2026

Dschei Ar (JR) odpluje že ob 8.08, saj nas vremenska napoved nekoliko skrbi. Naš cilj je CRES, vreme pa že od začetka deluje precej grozeče. Nebo parajo strele, spremlja jih grmenje, pozneje pa se nekoliko okrepi tudi burja, vendar brez izrazitejših sunkov. Kvarnerski kanal pokaže svojo značilno neprijazno plat – morje je razburkano in nemirno.

Daniel si želi v VALUN, vendar se skipper zaradi neprijetne burje odloči za varnejšo možnost – pristanišče mesta Cres. Odločitev se izkaže za zelo modro, saj je v pristanišču veter občutno šibkejši. Omeniti velja tudi strokovno pomoč marinerov, ki nas pričakajo s čolnom, usmerijo do priveza in nam podajo privezovalne vrvi.

V dežju se nato odpravimo do bifeja MARITIMO. Satelitske slike kažejo, da bo deževni oblak kmalu minil – in res: ko se vračamo proti barki, so tla že skoraj suha.

7. dan: petek, 11. september 2026

Žal je napočil že zadnji dan našega jadranja. Ob 8.30 zapustimo mesto Cres, se ustavimo še na bencinski črpalki pri marini Cres in nato nadaljujemo pot proti naši izhodiščni marini POLESANA v PULI.

Ob 11. uri se naš krogelni bokobran nenadoma odloči za samostojno potovanje. Izvedemo FOB-manever (»fender overboard«) in Sebastian pobeglega člana posadke uspešno spravi nazaj na krov. Plovba je precej neprijetna, saj je morje močno razburkano. Tudi Janko mora predčasno prekiniti svojo siesto v sprednji kabini, ker ga valovi neusmiljeno premetavajo naokoli.

Ob 15. uri prispemo v marino POLESANA. Sledi dolgo čakanje na tehnični pregled plovila in pregled potapljača. Ko sta oba pregleda končno opravljena, brez zapletov oddamo dokumente in dobimo nazaj varščino.

Za slovo si v restavraciji marine privoščimo še našo »zadnjo večerjo« in tako sklenemo letošnjo jadralsko dogodivščino.

Pot je bila še posebej zanimiva, saj nas je v nasprotju s srednjo jadransko obalo vodila v kraje, ki jih množični turizem še ni preplavil. Temu primerne so tudi cene v konobah in restavracijah, ki so še vedno povsem sprejemljive, hrana pa je bila povsod dobra do zelo dobra.

Tudi razpoloženje na krovu je bilo ves čas odlično. Smeha, šal in prijateljskega zbadanja ni manjkalo, zato nam bo jadranje ostalo v spominu ne le zaradi obiskanih krajev in doživetij na morju, temveč predvsem zaradi dobre družbe in prijetnih skupnih trenutkov.

Janko Zwitter