Namesto na kavč, na jadranje

V službi prost dan! In ob podaljšanem koncu tedna namesto na kavč, na jadranje. Ko sem videla posezonske cene, res ni bilo več dvoma. Skoraj se je že vse porušilo, ko je v vodstvu našega podjetja prišlo do nenapovedane bolezni, a smo se na srečo v zadnjih dneh organizirali tako, da so zmogli brez mene naprej. Peter me je odobravajoče pogledal, ko je moral pakirati, saj sva se tako navdušila nad jadranjem, da je bilo treba nujno iti septembra še enkrat. »Nahranila« sva mojega Beetla, in že sva bila na poti v Biograd.

Ko punca prime krmilo v roke

V marini naju je pričakal sončni zahod. Zjutraj sva izplula in se podala proti Kornatom. Ker na morju ni bilo gneče, sem se prvič opogumila in prijela za krmilo, seveda pod burnim Petrovim očesom. In kar kmalu mi je vožnja že pomenila pravo veselje.

Pa sem le zaplavala z njimi

Ko sva naslednje jutro plula proti Murterju, sva opazila jato delfinov. Izklopila sva motor in plutala, delfini pa so kmalu prišli čisto blizu jadrnice, se igrali in kazali svoje velike bele trebuščke. Vedno me je zanimalo, kako bi bilo plavati z delfini, a sem to idejo kaj hitro opustila.

Neverjetno, kako velike so te živali. In hitre. Peter je šel po svojo GoPro, da bi snemal ta izjemen prizor, a se je jata v naslednjih trenutkih že toliko oddaljila, da na posnetkih ni bila več vidna. Pravijo, da jih lahko zunaj sezone velikokrat srečaš. Pa vendar se nama je zdelo, da sva  imela velikansko srečo.

Zalivsko presenečenje

Stemnilo se je in zasidrana sva bila v manjšem, samotnem zalivu, varna pred vsemi vetrovi. V takih trenutkih zelo hitro zadremam. Ko sem odprla oči, sem opazila rahlo migetanje svetlobe v kokpitu. Podala sem po stopnicah in zagledala Petra z nadvse romantično pripravljeno večerjo. Luč sva hitro ugasnila, saj je na jadrnici elektrika zelo dragocena. Pa me to sploh ni skrbelo. »Carpe diem,« sem si mislila.