Konferenčni klic na poti v Zadar

V petek sem se nameraval le pokazati v pisarni in prispeti v Zadar najpozneje do enajstih, da bi prevzeli Bavario 40, potovalno jadrnico s čudovitimi jadralnimi lastnostmi.

Na koncu sem v avtu opravil še konferenčni klic z dunajsko centralo in tam nekje pri Plitvicah preklopil na off. Avto je bil poln, poleg moje Erike sta bila še Renata in David, najina dobra prijatelja, s katerima smo se namenili na podaljšan jadralni konec tedna. Komaj so zadrževali smeh in dobro voljo, ko sem reševal še zadnjo nujno zadevo.

Na Kornatih je dobra gostilna

Ob prihodu v Zadar nas je jadrnica že čakala. Erika je vse uredila prek sailcity.com, vse online, vse OK. Vreme sončno, maestral, 11 vozlov. Smeh, veter, sonce in kozarec penine, da nazdravimo. Ob 11.30 smo že izpluli, naš cilj – Kornati. Na Kornatih je dobra gostilna, ponuja odlično jagnjetino na žaru. Gazda je rekel, da nas bo počakal, saj bomo prispeli šele med 22. in 23. uro.

Ena jadrnica, eno življenje, veliko časa

Po večerji smo še kar vzdihovali nad vrhunsko pripravljeno jagnjetino in se čudili gazdi, ki nam je zaupal, da že nekaj let ni stopil na kopno zunaj svojega ozemlja na Kornatih. Ponoči se je vreme poslabšalo, zato smo se že ob osmih odvezali, da bi v dveh urah prispeli v marino Biograd, kjer bi prevedrili napovedano neurje. Gazda nas je začudeno opazoval, zakaj tako hitimo. Ko smo mu povedali, zakaj, je filozofsko odvrnil: »Eno življenje, ena jadrnica, veliko časa,« in nam ponudil še eno šilce lokalne rutice in zaželel srečno pot.

Pozor, človek v morju

Ko smo se naslednji dan vračali iz gostilne v Biogradu, kjer smo izpili kozarec dalmatinskega vina in pokramljali, smo obstali pred jadrnico. Erika in Renata sta se previdno sprehodili čez pasarelo, Mitja pa je pogumno zakorakal, umetniško zakrilil z rokami, pljusk in takoj zatem: »Aaaaaah ....« Nismo se še nehali smejati, ko smo zagledali soseda na krovu (v samih spodnjicah), ki je z zanimanjem opazoval prizor, kakršnega nam je privoščil David. Večer smo končali ob 2. uri zjutraj pri sosedu s šilcem krepkega, da smo pogreli našega Davida.

Samo ne sprašujte, katera je ta gostilna na Kornatih. Vam ne povem, ker bo preveč novih gostov gazdo pokvarilo in bo začel streči pomfrit in kalamare iz zamrzovalnika.